Proteini – zakaj jih sploh potrebujem?
O proteinih je bilo že ogromno napisanega vendar vseeno pričnimo na začetku. Proteini je enako kot beljakovine! Da, še vedno se najde kakšen junak, ki misli, da gre za dve različni stvari, Proteini niso nič drugega kakor angleški izraz za beljakovine. Proteini še zdaleč niso namenjeni le »fitneserjem« temveč predstavljajo enega izmed treh ključnih makronutrientov živil (poleg; ogljikovih hidratov in maščob). Proteini ali po slovensko beljakovine so nujne v vsaki prehrani saj imajo v telesu nešteto funkcij. V kolikor bi proteine popolnoma izločili iz vsakodnevne prehrane ali jih zaužili v občutno premajhnih količinah bi prišlo do upada telesne teže (predvsem na račun upada mišične mase), oslabel bi imunski sistem, povećala bi se krhkost kosti itd.
Pomanjkanje beljakovin
Dolgoročno pa bi drastičen primanjkljaj beljakovin pripeljal do resnih zdravstvenih zapletov. Zato je nujno, da poskrbimo za primeren dnevni vnos beljakovin, še posebno v kolikor iz kakršnihkoli razlogov ne uživamo živil živalskega izvora. Priporočen dnevni vnos beljakovin je med 0,8 in 2 g (beljakovin) na kilogram telesne teže na dan. Ta razpon je tako velik saj je odvisen od telesnega tipa, predvsem pa od telesne aktivnosti in intenzivnosti le te. Največje količine proteinov se priporočajo pri atletih kjer je v ospredju moč, hitrost in zadostna mišična masa.
Vzdržljivostni športniki potrebujejo nekoliko manj beljakovin, vseeno pa imajo povečano potrebo. Pogosta napaka »vzdržljivcev« je , da se predvsem posvetijo uživanju ogljikovih hidratov, med tem ko na proteine pozabijo. Premalo beljakovin pa pomeni slabo regeneracijo. 0,8 g beljakovin se priporoča za pretežno sedečega in neaktivnega posameznika. Pogosto podhranjeni z beljakovinami so tudi starejši in osebe v postoperativni fazi okrevanja. Zavedati se moramo, da je premajhen vnos beljakovin pogosto povezan z upadom mišične mase in podaljšanim časom okrevanja.
Kakovostne beljakovine
V kolikor uživamo pretežno rastlinsko hrano moramo proteinom dati nekoliko več pozornosti. Z nekaj znanja lahko z rastlinskimi viri praktično enako kvalitetno zadostimo dnevne telesne potrebe po proteinih. V kolikor težko zaužijete potrebno količino beljakovin preko dneva pa so zanimiva alternativa proteinski praški. Na tržišču je ogromno ponudbe, pazite da izberete kakovstne beljakovine, ki niso nujno najcenejše. S proteinskimi šejki boste že z eno merico zaužili okoli 20 g proteinov – za primerjavo 100 g piščančjega mesa ima 21 g beljakovin. Proteinski praški so najpogosteje pridobljeni iz sladke sirotke, na voljo pa je še mnogo drugih virov, kot so: rumeni grah, soja, jajca, konoplja, riž itd. Osnovni vir beljakovin naj bo »navadna hrana«,proteinskih praškov se poslužujmo 1 do 2x dnevno.
