Zadnjič se pripeljem v avtopralnico in pogovor med mano in mladeničem je tekel nekako tako:
Saj bo avto končan do 11.30 h ane?
Gospa nikakor , imamo veliko gnečo.
Ne me hecat imam psihoterapijo ob 12h in nujno rabim avto.
Psihoterapijo? Kaj pa je narobe z vami?
Absolutno nič ni narobe z mano. Jaz sem se samo odločila, da ne želim več prenašati vso prtljago iz preteklosti s sabo in sem jo sedaj pripravljena pustiti za sabo. Osebno pa tudi mislim, da bi vsakemu človeku prišel prav eden psihoterapevt. Bi bil svet vsekakor lepši!
Gospa imate popolnoma prav. Avto bo končan do 11h.
Zadnje desetletje sem se intenzivno posvetila različnim duhovnim tehnikam . Nakar me je zmotila kopica globoko poduhovljenih učiteljev, ki so meni osebno zaplavali v sporne vode. Globoko poduhovljeni ljudje, ki so učili nekaj in delali drugo.
Vse te duhovne poti so preplavile tudi mene in na konce sem videla, da še vedno sama sebe grizem v zadnjico. Enostavno nisem bila sposobna videti golobjih lekcij saj mi je ego podajal misel, da že vse vem. Yoga, meditacije, šamanski tečaji vse od tega mi je dalo veliko vendar ne vse.
Nato sem se dodatno izobraževala o poslovnih in marketinških tehnikah katere sem zaradi narave dela in lastnega neznanja nujno potrebovala. Tudi tukaj sem dobila kar nekaj lekcij vendar zopet ne vsega , da bi se jaz počutila izpolnjeno oz celo.
Danes sem zajela vse te puzzle in košček po košček sestavljam svojo individualno življenjsko sliko na zdravih temeljih.
Nobeno od teh poučevanj me ni preplavilo, da bi živela samo po enem. Vsekakor pa globoko spoštujem vsa ta znanja, vendar se tudi zavedam ravnovesja, ki ga med njimi moram vzdrževati. Naprimer trenutno si v tem svetu z meditacijo ne morem plačati računov, vendar bi brez nje težje shajala v brutalnem poslovnem svet v katerem sem.
Zato ko sem vse to nekako uskladila sem začutila, da mi manjka še nek zdrav razum poleg seveda mojega «globo zmotno poduhovljenega«
Tako je Sara odtekla še k psihoterapevtu po zdravo pamet J
Kaj sem prestajala te mesece vam težko opišem, vendar na dan je privrelo mnogo, mnogo bolečin in jeze vendar tudi spoznanj. Prepoznala sem svojo vlogo v družini,v poslu, v partnerskih odnosih… In vsi ti vzorci katerih se nisem zavedala, da sploh obstajajo v meni so mi bili vsi servirani na srebrnem pladnju »direkt pod nos«. Nič več potiskanja čustev v predale levo spodaj si nisem mogla privoščiti, kakor tudi ne zatiskati oči in se pretvarjati, da ne obstajajo. Bil je boleč proces vendar sem šla z namenom vanj in se odločila, da bom za vselej pustila svoj velik čustveni voz prtljage za sabo. Kovček po kovček so padali z voza in danes vsekakor hodim lahkotneje.
Zatorej obiskujem psihoterapijo. In kaj potem!
Zakaj je danes to še vedno tak tabu o katerem ne govorimo ali zakaj bi me bilo sram glasno priznati? Veste kaj? Bolje preprečiti kot zdraviti, enkrat ko je kapa polna je dosti težje najti zopet prave lastne tirnice. Ni nam tuje, da so psihiatrične ustanove polne ter da se dandanes antidepresivi jejo kakor tik tak bombončki.
Jaz sem neizmerno ponosna nase!!! Ne samo, ker sem si poiskala pomoč, vendar tudi kako močno sem se trudila delati na sebi in v pravi smeri. In ravno tako aplavdiram vsakomur, ki je že obiskal tovrstno pomoč ali pa jo še bo.
Popolnoma nič sramotnega ni v tem. Sramotno je, ko misliš, da si popoln a vsi okoli tebe in vključno s tabo trpijo.
Vsi mi imamo še kar nekaj prostora, da postanemo najboljša različica sebe in kot sem rekla mladeniču v avtopralnici. »Svet bi bil vsekakor boljši, če bi se več ukvarjali sami s sabo kakor drugimi!«
Torej če si kdo želi pomoči vam brezsramno posredujem številko svoje psihoterapevtke 😉
Pa srečno meni in vam pri utiranju soli na rane v tem procesu
OBČUTEK SRAMU
Sram je postal nekakšna stalnica v življenju žensk. Sramujemo se svojega telesa ali vsaj delov, sramujemo se svojih občutkov ali poželenj..itn
Tega ne prinesemo na ta svet s seboj, tega se priučimo čez čas!
Za fantke je popolnoma naravno in dopustno, da se dotikajo in raziskujejo svoja spolovila dokler tovrstno početje ni dopuščeno deklicam, čeprav je ravno tako to zelo naravno in nujno. Predvsem pa dostikrat še pospremljeno z besedami » pusti to, umazano je ali punčke tega ne počnejo.
Nadaljujem v naslednjo stopnjo, kjer se mlado dekle v odraščanju začne ozirati po drugih popularnih dekletih v okolici, revijah, socialnih medijih in televiziji ter se začne primerjati z njimi. Ključno obdobje kjer naj bi se začele zavedati in sprejemati svoje telo ter lastno individualnost. Vendar zaradi vseh zunanjih primerjav v veliki večini v njih začne rasti sram, prezir ali zanikanje lastnega telesa.
Odrastemo v ženske, ki se nenehno trpinčimo z podobo lastnega telesa in zunanje podobe . Seveda zatremo svoje apetite, spolno slo, čutenja itn
Spolni odnosi niso več intimno spoznavanje-čutenje vendar so postali igra perfekcije saj je zelo pomembno kako izgledamo med samim aktom. V kakšnem položaju sem? In nenehen napad misli kako zgleda moj trebuh, zadnjica ali se mi vidi celulit itn.. Čisti lastni teror! Bog ne daj se prepustiti, uživati, občutiti ali skomunicirati partnerju lastne želje ..vendar kako le? Če prvotno same sebe ne sprejemamo in nam je bolj pomembno, da zgledamo kakor vse tiste fatalne ženske v raznih filmih med ljubljenjem.
Kako močno se oropamo za sprostitev, poglobljeno intimnost pri spolnem odnosu kjer nas vežejo močne spone sramu. Zdi se mi da mogoče le te z leti malce popustijo vendar ne do te mere, da bi se lahko brezsramno pogledale in občudovale kaj šele brezsramno glasno izrazile lastne potrebe in občutenja.
SEXUALNOST KOT MANIPULACIJA
Spolna energija je najmočnejša energija v našem telesu. Ta ponazarja energijo novega življenja, kreacije ter konec koncev je močna zdravilna energija.
Ženske jo posedujemo v veliki meri in če jo znamo ponovno obuditi, opolnomočiti ali pravilno usmerjati se začnejo tvoriti močni procesi tako v nas kakor zunaj nas. Ženska, ki neguje tovrstno energijo lahko opazite, da kar žari. Zdrava sexualna energija se spoštljivo odraža v celi njeni pojavi. Ne deluje perverzno, vulgarno ali seksipilno vendar kot nekakšna ženska, ki nase vleče le zdrave in spoštljive poglede. Želiš si, da bi tudi sama lahko predstavljala to milo sexualno eleganco.
Vendar nekje v tej novodobni evoluciji se je ženska priučila svojo sexualno energijo uporabiti v manipulaciji. Seveda to ni prava in polno močna seksualna energija še vedno pa zelo močna. Ta se dopolnjuje z izzivalnimi oblačili in vsem ostalim kar spada zraven. Ni nam tuje, da ženska zna uporabi sponi odnos ko si nekaj želi ali pa ga ponudi kot nagrado po tem ko je nekaj prejela. Ravno tako se manipulacija s seksualno energijo kaže v mnogih aspektih ženskega delovanja ne glede na to je ali je le ta zavestna ali podzavestna. Če bi le po bolje pogledale vase bi nas presenetila marsikatera naša vodena igra skozi spolno energijo katero smo pretvorile v manipulacijo. Nobenemu ni tuj prikaz ženske sexualne manipulacije pri izognitvi policijske kazni, kakor na delovnih mestih ali tekmovanju pri doseganju lastnih ciljev posameznic.
Nisem tukaj, da sodim in ženski čari so nujni in konec koncev zelo lepi. Sama sem neštetokrat očarana nad marsikatero žensko ter njenimi čari.
Rada bi le poudarila razliko med spoštljivo sexualno energijo, žensko očarljivostjo ali pa žensko sexualno manipulacijo.
BOJ MED NUNO IN RAZUZDANKO
Spolni apetiti tako ženske kakor moškega so popolnoma individualni kakor človek sam. Potem je tukaj starostni razpon in seveda predvsem ob kakšnih prepričanjih smo rasli in ali so le ti še danes zakoreninjeni v nas? Vendar svoj lastni spolni apetit lahko prepoznaš le ti sam pri sebi.
Ni novost, da je moškim dopuščeno oz še avpladirana kakršna koli spolna sla. Večja je boljše je. Na kratko moškim je dosti oproščena .
Kaj pa pri ženskah? Do 50 let nazaj se skoraj ni niti priznavalo, da ima ženske spolne potrebe ali da občutijo užitke ob spolnem odnosu, kaj šele da mi si jo moški vzel spoštljivo ali nežno. Predvsem pa da bi jo povprašal po njenih željah, mogoče raziskal njeno telo..itn Bila je stroj za rojevanje otrok.
Po pričanju nekaterih starejših žensk, so bile le orodje za moško praznenje. In ko si je mož zaželel akcije je morala dobesedno spusti vse iz rok in dvigniti » kiklo«
Kako pa je danes s tem?
Imaš enega partnerja ali dva ali tri ali pa nobenega, ko moškemu ali drugi ženski »kaj skoči v nos« si takoj stigmatizirana in pospremljena z kopico vulgarnih primerjav in žaljivk.
Na koncu spoznaš, da ne glede na kakršno koli lastno spolno slo, ki je lahko nična ali velika bodo ljudje vedno našli kaj za pokomentirati.
Zatorej draga moja ženska če imaš apetit nune ali pa razuzdanke ga popolnoma prisvoji in naj te komentarji ali pogledi drugih ljudi ne odvrnejo od tebe same in tvojih apetitov. Žal ugajala ne boš nikoli vsem zelo pomembno in nujno pa je da ugajaš sama sebi.
SE ZNAMO INTIMNO POVEZATI S PARTNERJEM TUDI BREZ INTIMNEGA ODNOSA?
Zaljubita se. Ognjemet, mavrična očala čvrsto pritrjena , kemični procesi v polnem delovanju, ki preplavljajo telo in sledi čista ekstaza naslednjih nekaj mesecev. Vse je popolno in lepo. Vendar kakor že vemo , ne bom rekla vsemu lepemu pride enkrat konec ampak realnost se nam začne odkrivati. Z čemer ni nič narobe. Kaj sledi. Iluzije, ki smo si jih narisali o naših partnerjih ( po lastni želji in potrebah) počasi bledijo. Spolnost in strast, ki sta prej reševala vsa nesoglasja naenkrat pojenjajo in kaj nam ostane?
Spolna poželjivost in vizualni izgled sta super instant atributa ne pa dolgoročna vezava partnerske veze. Začetek prinaša strasti in čudovita spolna doživetja… Kaj pa potem?
V zvezo se začnejo tihotapiti stresne službe, različni pogledi, otroci in nešteto drugih situacij ob katerih se gradimo in rastemo. Vendar ali sva s partnerjem sposobna to timsko preseči ali se pečina med nama začne širiti. Sedaj nas vez intimnosti ne povezuje več tako intenzivno. Torej ali se znam povezati zopet s svojim partnerjem intimno vendar na drugačni stopnji?
Se znam partnerju popolnoma razgaliti s svojimi strahovi, ranami, bolečinami , občutenji in željami? Močno dvomim. Ker če bi bilo temu tako ne bi vsak 3 par vlagal vloge za ločitev. Smo tako zelo nestrpni. Se zavedamo svetosti zakona? Ali sploh znamo še samo poslušati ne da samo skačemo v besedo, povzdigujemo glas in meljemo svojo repliko v glavi.
Ko odmaknemo spolnost, otroke, službe, kredite in stojiva samo še JAZ in TI… Kaj naju navdihuje, kaj naju združuje, kaj ljubiva eden pri drugemu? Kje sva samo midva? Kaj je najin temelj? Si dopuščava razumevanje in spoštovanje eden do drugega?
Vem, da se tega v dolgih zakonih ne sprašujemo ampak mogoče bi se pa morali, da se zopet spomnita eden drugega in opomnita kaj vaju je na začetku pritegnilo skupaj.
Naj kljub poplavi obveznosti ostaneta dnevno intimna ne samo v spolnosti predvsem v intimnosti ponovnega spoznavanja in razumevanja eden drugega.
IDEJA O PRAVEM MOŠKEM
Že sem pisala med vlogama ženske in moškega. In do sedaj upam, da sem delno razodela svoja prepričanja o vlogi enega in drugega. Da ne bo pomote veliko tega nisem niti sama do potankosti osvojila vendar je nekaj čemur strmim. Vsi moji zapisi niso mišljeno kakor neko pametovanje ampak moj zemljevid po katerem se orientiram jaz.
Torej ideja o pravem moškem je zopet za vsako žensko popolnoma individualna, vendar je mene popolnoma prevzel in prebudil čustva ta zapis in nekako ponazarja kaj meni predstavlja idejo o pravem moškem.
Pravi moški je tisti, ki zaceli srce katerega ni zlomil.
In vzgaja otroka katerega ni zaplodil.
Pravi moški in govorim v imenu kar nekaj žensk, se kljub absurdnosti mojih besed žal nekako izumrla vrsta ( in ženske imamo ključno vlogo pri tem).
Zadnjih nekaj let sem slišala mnogo zgodb in z žalostjo lahko rečem, da dandanašnje zmenkarije niso nič več drugega kakor znanstvena fantastika ali malo milejša grozljivka. Veste tipkovnica prenese VSE vendar sedeti nasproti človeka in zreti eden drugemu v oči ter sprovesti zdravo komunikacijo za mnoge predstavlja misijo nemogoče. 80% tistega kar je napisano v sporočilih ,moški ni sposoben povedati v oči, da pa ne govorim o tisti drugi posebni vrsti vulgarnega moškega. Me prav zanima, če bi se mi upal vse to kar je napisal ali slikal pokazati ena na ena… Seveda NE!
Masovno iskanje instant užitkov brez povezave ali osnovnega spoštovanja me iskreno kar malce straši.
Vendar, da ne bo vse tako črno poznam pa kar nekaj čudovito zdravo odraslih moških za katere se globoko zahvaljujem njihovim mamam. Kar pomeni, da vse mame,ki vzgajajo svoje sinove imajo zelo ključno vlogo pri tem, da zopet oživijo raso pravih moških.
BOŽANJE SAME SEBE
Zadnjič sem se udeležila delavnice na temo INTIMNOST in ena od predavateljic mi je že takoj ob prihodu v prostor »padla v oči« Ponoči eksotična plesalka čez dan seksualna trenerka. Njen način predavanja in pogled na spolnost, lastno občutenje itn me je tako prevzel, da je čez 2 dni že sedela pri meni v pisarni. Revolucen pogovor, ki sva ga razvlekle na dve uri mi je še dodatno odprl oči v meni že znanem marsikaterem tovrstnem aspektu. Kmalu z njo posnamem zelo zanimiv video, ki si ga boste lahko ogledali, vendar sem v tem zapisu želela izpostaviti le eno izmed mnogih tematik o katerih bova kasneje še govorile pred kamero.
Ženska se je resnično zadnja leto močno poglobila v svojo intimnost ter nežnost,ki jo izkazuje svojemu telesu vsaj 1 uro na dan. Božanje in raziskovanje same sebe je povzdignila na popolnoma drugo raven.
Eno od njenih prepričanj me je čisto navdušilo in je sledeče.
Odraščala je v Bosni in izkazovanje ljubezni v njeni družini ni bilo ravno na prvem mestu. Ne pravim, da je to samo zari kulture, ki je v Bosni saj iskreno tudi na naših slovenskih tleh ni nič drugače. O spolnosti se doma ne pogovarja kaj šele o samozadovoljevanju ali kateri koli drugi temi v tem segmentu. Sama je občutila veliko radovednost i željo po odkrivanju spolnosti, čutenju lastnega telesa, dotikih itn
Velika potreba po ljubezni in moškemu, ki bi ji lahko to dajal jo je pripeljala do tega, da je menjavala partnerje dokaj pogosto dokler se ni zavedala, da ji nobeden ne more dati te ljubezni katero si ona prvotno ne more dati sebi. Posebej ko tako močno hrepeniš po nečem , v njenem primeru ljubezni, posledično oddajaš agresivno in posesivno energijo, ki seveda spravi vsakega moškega ( ali žensko) v beg.
Vendar je pametno prepoznala svoje vzorce in se postopoma priučila, da si začne psihično in fizično izkazovati ljubezen. Dnevni rituali božanja in ljubkovanja svojega telesa ter dnevni ritual miselne afirmacije o lastni vrednosti so jo popolnoma osvobodili.
In nato mi reče :
Veš Sara danes ko izbiram partnerja prvo opazujem sebe ob njem. Ali se v meni prebudi glas LJUBI ME, LJUBI ME. Če ja… Se takoj umaknem in se zatečem ritualu, da dam ljubezen svojemu telesu ,svoji glavi in svojemu srcu. Če ne bi zopet zapadla v isti vzorec potrebe po ljubezni od zunaj. Tako si pomagam in vedno manj potrebujem oz že skoraj nič več, da bi rabila nekoga ki me ljubi saj sedaj že močneje ljubim sebe. Le tako bova oba z partnerjem lahko srečna in se ne bova dušila.
Seveda sem se z občudovanjem njene jasnosti popolnoma strinjala!
No in še nekaj mi je povedala ob čemer mi je zavriskala vsaka celica v mojem telesu
Jaz z moškim, ki ne dela na sebi nimam kaj iskati in izgubljati čas. In veš zakaj?
Ker če ne dela na sebi ne bo delal tudi na nama oz najini vezi ali odnosu!
Ooooo moj bog… KAKO PRAV IMA
