VSE KAR MORATE VEDETI O PROTEINIH (IN VERJETNO NE)
Kaj točno so proteini?
Proteini zagotavljajo strukturno podporo vsaki celici v telesu. Proteini so sestavni del kože, sklepov, kosti, nohtov, mišic itd. Da ne bomo preveč zakomplicirali – proteini sodelujejo pri delovanju imunskega sistema, uravnavanju hormonov in prenosu signalov iz enega organa v drugega.
Proteini, ki jih dobimo iz virov, kot so piščančje meso, govedina, morski sadeži, jajca in stočnice, so sestavljene iz manjših spojin, imenovane aminokisline. Poznamo 20 aminokislin, od katerih se devet šteje za bistvene, ker jih vaše telo potrebuje in jih je potrebno vnesti s hrano. Preostale aminokisline lahko telo sintetizira samo.
Koliko proteinov potrebujemo?
Dejstvo je, da za pravilno delovanje telesa ne potrebujemo enormne količine toliko proteinov. Da lahko telo podpira svoje osnovne potrebe, potrebujete 0,8 g beljakovin na kilogram telesne teže. Ta priporočila veljajo za pretežno sedečega posameznika. Potreba po proteinih pa se močno poveča pri športnikih in postoperativnih stanjih. Zelo priporočljivo je povečati vnos proteinov tudi pri starejših osebah. Povečan vnos proteinov v kombinaciji z redno vadbo lahko močno zmanjša izgubo moči in mišične mase.
Vaše telo porabi več energije za prebavo proteinov, kakor za prebavo ogljikovih hidratov in maščob.
Časi obrokov so pomembni
Pomembno je kako čez dan razporedite proteine in poskrbite ta primerne vire. Strokovnjaki še posebej poudarjajo prednosti uživanja zajtrka, bogatega s proteini. Splošno priporočilo je 20 do 35 g proteinov pri zajtrku. Podobnim količinam poskušamo slediti tudi pri ostalih obrokih. Težava, ki jo opažamo je, da povprečen posameznik zaužije premalo proteinov za zajtrk in v dopoldanskih obrokih, nato pa pri večerji priporočen vnos močno preseže.
Imejte v mislilh, da naša telesa ne morejo shraniti odvečnih, neporabljenih proteinov. Če jih med enim obrokom zaužijemo preveč predstavljajo odvečno energijo in gredo »v nič«. Torej, tisto, na kar se moramo osredotočiti je, kako razporedimo proteine v obrokih čez dan.
Proteini povečajo sitost (bolj kot ogljikovi hidrati in maščobe), s povečanjem termogeneze ter z neposrednim učinkom aminokislin (predvsem levcina) na možgane.
