Ali res že vse veste o proteinih?
Izraz protein je prvi uporabil nizozemski kemik G. Mulder, kot poimenovanje za splošno zastopane molekule v živalih in rastlinah. Proteine v slovenščini imenujemo beljakovine.Ste vedeli, da niti en organ v telesu ne more shajati brez proteinov?
Proteini (beljakovine) so sestavljeni iz aminokislin, ki poleg ogljika in vodika kot bistveno sestavino vsebujejo še dušik. Aminokisline imajo veliko različnih struktur in funkcij, njihovo zaporedje pa določa strukturo vsakega od proteinov. Proteini imajo mnogo funkcij v telesu. Nekateri proteini sodelujejo pri krčenju mišic, pri strukturi tkiv, pri prenosu molekul, služijo kot vir energije, itd. Med proteine sodijo tudi protitelesa, encimi in nekateri hormoni.
Zagotavljanje energije
Zagotavljanje energije je sekundarna naloga proteinov. Vsaka celica je delno zgrajena iz proteinov, ki ves čas potrebuje »obnovo«. Proteini v telesu so nenehno v fazi gradnje in razgradnje (anabolna in katabolna faza), kar je še posebno izrazito pri športu.
V enem letu se v telesu zamenjajo skoraj vse molekule. Zato je potrebno poudariti pomen uživanja kakovostnih proteinov. Telo iz ogljikovih hidratov brez težav tvori maščobe in iz proteinov ogljikove hidrate. Proteini za gradnjo in obnovo pa morajo biti vnešeni s hrano. Vedeti moramo, da telo ne more shranjevati proteinov tako kot maščobe in ogljikove hidrate, zato potrebuje stalen vsnos beljakovin. Žal veliko športnikov pravila ne upošteva. Glede na opažanja se pri športih moči posveča veliko pozornosti zadostnemu vnosu proteinov, med tem ko to žal ne velja za vzdržljivostne športnike.
Telo ne prebavi in uporabi vseh proteinov enako. Zelo pomembna je biološka vrednost proteinov, izkoristek dušika in brebavnost. Biološka vrednost nam pove koliko proteinov se lahko spremeni v telesne beljakovine. Proteini živalskega izvora imajo večjo biološko vrednost kot proteini rastlinskega izvora. Jajc in mleko (sirotka, kazein)imajo optimalno aminokislinsko sestavo in tako visoko biološko vrednost.
Proteini pri športnikih
Na potrebe po proteinih pri športnikih vpliva mnogo dejavnikov: spol, tip aktivnosti, starost, kalorični vnos, poškodbe, cilj trenažnega procesa itd. Zaradi specifičnosti vsakega posameznika lahko potrebe po proteinih varirajo tudi do 30%, zato je potrebno za vsakega posameznika potrebo po proteinih določiti induvidualno.
Športniki imajo znatno povečano potrebo po beljakovinah. Pri povečani aktivnosti se poveča razgradnja telesnih beljakovin, izloča se več dušika. Športniki imajo več mišične mase aktivnost pa vplliva na povečano oksidacijo aminokislin za proizvodnjo energije.
